Otvoritvena
slovesnost 15. festivala Alta Pusteria je bila 20. junija 2012 ob 12.
uri na smučišču Kronplatz, na nadmorski višini 2275 metrov.
Nedaleč proč je biatlonski smučarski center Antholz (Anterselva),
kjer so vsako leto tekme svetovnega pokala za moške in ženske.
Festival organizira 11 turističnih organizacij iz prav toliko krajev
z močnimi sponzorji, za dopolnilno razvedrilo turistom na
dvojezičnem področju (italijansko – avstrijsko).
Mavrica se
je po petletnem premoru festivala udeležila z velikim veseljem,
ponosom ter z veliko ustvarjalne vneme, ki jo pod vodstvom
vsestransko inovativne zborovodkinje Darinke Fabiani zbor vedno znova
izkazuje. Na tridnevno festivalsko dogajanje smo se odpravili 22.
junija z Vrhnike skozi Jesenice, karavanški predor, avstrijski Lienz
in po ozkih dolinah ob toku reke Drave do našega hotela v majhni
vasici Rasun dei Sopra (1030 mnm) v bližini Kronplatza.
Po
kratkem oddihu in menjavi garderobe smo se odpravili v bližnje
turistično mestece Val da Ora, kjer smo v družbi še petih zborov
iz Češke, Kitajske, Irske, Danske in Italije zapeli v »Glasbenem
paviljonu« na prostem. Navkljub celodnevni poti ter začetni tremi
je bil nastop v parku na prostem soliden in številno poslušalstvo
smo navdušili. Sledila je večerja v hotelu, po njej pa nov nastop v
Val da Ori, v dvorani »Casa dei congressi«. Skrbno izbrani program
naše zborovodkinje ter temeljito nekajmesečno delo sta se v
akustični dvorani prelevila v ubrano petje, zbran odziv na
dirigiranje, glasovno uravnoteženost, sproščenost in prepričljivo
izraznost. Odpeli smo osem pesmi – sakralno (s solistko Jano
Ravnikar), tri ljudske, umetno, zabavno ter narodnozabavni Slakovo in
Avsenikovo v priredbi Marka Fabianija. Ob spremljavi harmonikarja
Janeza Dolenca in kitarista Bogdana Čaterja smo poželi velik
aplavz. Sledil je prepotreben počitek z obvezno programsko
seznanitvijo »delovnega urnika« za naslednji dan.
Čakali so nas še trije nastopi
v različnih krajih in parada vseh pevskih zborov.
Naslednji
dan smo se zbudili v lepo poletno jutro in se odpravili na bogat
zajtrk. Veseli zaradi dobrih predstav prejšnjega dne smo se
odpeljali v Toblach (Dobbiaco) na koncert v dvorano Gustava Mahlerja.
V izjemno lepi večnamenski stavbi je poleg glasbene šole tudi
koncertna dvorana z odlično akustiko, v kateri nastopajo tudi velike
operne hiše in filharmonije, kot so berlinska, dunajska, londonska
... Dvorana je dobila ime po skladatelju Gustavu Mahlerju, ki je tu
živel in ustvarjal zadnja leta življenja. Kot zanimivost - Gustav
Mahler je skoraj dve leti deloval v Ljubljani kot dirigent in
umetniški vodja v Deželnem gledališču. Ob 100-letnici njegove
smrti so mu v Ljubljani na Dvornem trgu postavili kip v naravni
velikosti.
Mavrica
je v tej izjemni dvorani pela v družbi dvanajstih zborov. Nastopili
smo deseti, odločeni pokazati najboljše in najlepše. Prelepo smo
odpeli »Barčico« in »Pleši črni kos« v priredbi Jakoba Ježa
ter Avsenikovo »Prijatelji, ostanimo prijatelji« ob spremljavi
harmonike in kitare. Približno 500 obiskovalcev v dvorani nas je
nagradilo z močnim aplavzom in vzkliki »Bravi, bravi«. Z zanosom
smo vsrkavali te čarobne trenutke, prelepo je bilo videti naše
vesele obraze ter žareče Darinkine oči, ki so zgovorno pričale o
zadovoljstvu ob izkazanem znanju.
Devetnajst
let petja in delovanja Mavrice se je na odru Mahlerjeve dvorane
strnilo v en sam čaroben trenutek. Vzhičeni in polni poleta smo se
odpeljali na novo pevsko prizorišče pod vrhove gora. Sledila je
dvajsetminutna vožnja po prelepih dolinah, ki jih v ospredju
omejujejo čudoviti zeleni pejsaži zaobljenih hribov, posuti z
ličnimi turističnimi objekti in kmetijami, bolj v ozadju pa
izstopajo v nebo segajoči apnenčasti, močno priostreni goli vrhovi
Dolomitov, ki so pod zaščito Unesca.
Prispeli
smo v vasico San Candido (Inichen) pod goro Monte Boranci. S
sedežnico smo se odpeljali do planinske koče na 1600 metrov
nadmorske višine. Pred kočo, v kateri smo se izbrano pogostili, je
bil postavljen velik lesen podest, na njem so stale mize in klopi ter
improviziran oder za nastopajoče. Vsak od nastopajočih zborov je
imel za nastop 25 minut časa. Ubrano smo zapeli osem pesmi,
najmočnejši aplavz pa smo poželi ob izvajanju Avsenikove
»Slovenija, od kod lepote tvoje« ob spremljavi harmonike in kitare
ter visoko dvignjenih šalov z napisi Moja Slovenija.
Po nastopu
smo se spustili v dolino in se pripravili na veliki mimohod v
povorki, ki se je vila od predmestja do trga v centru San Candida,
kjer je tudi mestna občina. Po abecedi razvrščene države –
zbore je vso pot navdušeno pozdravljala množica ljudi, ki si je
prišla ogledati in poslušati sklepno dejanje 15. mednarodnega
pevskega festivala Alta Pusteria. Razvrščene zbore je najprej
pozdravil župan in se zahvalil za sodelovanje. Sledilo je nekaj
folklornih točk, nastop fanfaristov in rogistov. Po uradnem
protokolu so sledile še tri pesmi. Vse tri so bile obveznost za vse
zbore: Ave verum, Signore delle Chime in Zbor sužnjev iz Nabucca, ki
so mogočno zazvenele iz grl 3000-članskega mednarodnega zbora.
Zaključni
pozdrav in oceno o festivalu je podal umetniški direktor,
ustanovitelj in vodja festivala od njegove ustanovitve 1998 leta, g.
Stefano Gentili, ki je kot dirigent z velikimi mednarodnimi
izkušnjami vodil najboljše italijanske zbore in z njimi koncertiral
po vsem svetu. Izrazil je zadovoljstvo zaradi množične udeležbe
zborov, pohvalil prenekateri zbor, ki ga je slišal, ter svetoval
zborovodjem o nadaljnjih zborovskih trendih in izzivih.
Na koncu
je vse zbore še povabil na 16. Alto Pusterio. Po končani slavnosti
smo veselo razpoloženi na trgih in ulicah zapeli še nekaj pesmi in
s tem razveseljevali številne poslušalce. Na večer smo se
odpeljali v matični hotel, kjer nas je čakala odlična »tirolska
večerja«.
Dobra
hrana nas spravila v še boljšo voljo in začele so se priprave na
zabaven večer s krstom novih članov v režiji Toneta Velkavrha z
ekipo.
Zjutraj
smo se zapeljali v bližnji Sesto, kjer je bil shod vseh zborov.
Organizator je priredil krajši kulturni program s podelitvijo zahval
in plaket zborovodjem in predsednikom zborov.
V dobro
zastavljenem predstavitvenem projektu zbora Mavrice, od kod in kdo
smo, nismo pozabili poleg petja tudi na širšo predstavitev. V
povorki smo bili oblečeni v nove majice z našim logotipom (izbrala
ga je Antonija Hladnik), na čelu povorke smo nosili zastavo
Slovenije (Vojko Bogičevič) in grb občine Vrhnika (posodila nam ga
je gospa Ivanka Logar z Loga pri Brezovici na prošnjo Anke Grom) ter
transparent z logotipom MePZ Mavrica. V povorki je bil tudi par v
gorenjski narodni noši (Nena Margon in Franci Gabršček) ter par v
notranjski noši (Jana Ravnikar in Miha Merlak). Noše je
organizirala Ksenija Rman, vsi drugi pa smo imeli okoli vratu modre
šale z napisom Moja Slovenija (podarila nam jih je RTV SLO na
prošnjo Slavi Štirn). Vsem, ki so pripomogli k naši popolni
predstavitvi, se zahvaljujemo za ves vloženi trud.
Še
posebej pa se zahvaljujemo Darinki Fabiani, ki je neizčrpen
umetniško-ustvarjalni vir zbora Mavrica, Slavi Štirn za njeno
neutrudno organizacijsko delo, solistki Jani Ravnikar za solistične
točke, Janezu Dolencu, Vojku Bogičeviču in Bogdanu Čaterju za
instrumentalne spremljave, Metki Kraševec za urejanje financ, Jani
Khalil Šnuderl za vse stike z organizatorjem ter seveda vsem pevkam
in pevcem za dobro opravljeno delo in veselo druženje ter nesebično
sodelovanje, da je ta projekt tako lepo uspel.
Ob tej
priliki se zbor Mavrica iskreno zahvaljuje občini Vrhnika, še
posebej županu Stojanu Jakinu, ki podpira naše delovanje, ter
podjetjema DVIG d.o.o., Sinja gorica in EPILOG d.o.o., Ljubljana za
finančni prispevek pri realizaciji udeležbe na 15. festivalu Alta
Pusteria.
Poudaril
bi, da je zborovstvo ena najbolj elementarnih oblik kulturnega
sodelovanja med narodi, saj je pesem najbolj univerzalni jezik
sporazumevanja na Zemlji.
Zapisal: RA-JA
Ni komentarjev :
Objavite komentar